Senzor IAC 500 za merjenje zunanjih pogojev
(absolutni tlak, temperatura, relativna vlažnost), vključno s stenskim nosilcem
Učinkovitost in zanesljivost proizvodnje stisnjenega zraka sta v veliki meri odvisni od kakovosti dovodnega in okoliškega zraka. Pri načrtovanju postaj za stisnjen zrak je zato treba skrbno upoštevati lokacijo in podnebne razmere, ki se lahko spreminjajo skozi vse leto.
Še posebej zahtevni so ekstremne temperature in pogoji vlažnosti ter nizek zračni tlak.
Naprava IAC 500 stalno meri temperaturo, vlažnost in zračni tlak. Enostavna integracija v obstoječi sistem je mogoča zaradi komunikacijskih vmesnikov Modbus RTU ali Modbus TCP.
Velika temperaturna nihanja (npr. med dnevom in nočjo) in nihanja tlaka (visok in nizek tlak ali zamašeni prezračevalni filtri) lahko povzročijo neenakomerne količine dobave in zahtevajo ustrezno rezervo pri načrtovanju. V vlažnih dneh lahko zrak absorbira večkrat več vlage kot v hladnejših dneh, kar vodi do povečane vsebnosti vodne pare v sistemu.
V neugodnih primerih lahko topel in vlažen dovodni zrak ob slabi uporabi kompresorja povzroči celo kondenzacijo v kompresorju, kar ima za posledico nastanek rje, prezgodnje staranje olja in krajšo življenjsko dobo sestavnih delov. Poleg tega se pri višjih temperaturah vstopnega zraka povečajo temperature na izhodu iz stisnjenega zraka, kar posledično pomeni več vodne pare v omrežju stisnjenega zraka in lahko poslabša učinkovitost sušilnikov.
Če je mesto namestitve hladilnega sušilnika preveč toplo, to prav tako zmanjša zmogljivost sušenja. To lahko privede do neželenega kondenzata v stisnjenem zraku.
Primer izračuna pozimi:
Temperatura: 0 °C
Max. Vlaga pri 0 °C: 4,85 g/m3
Relativna vlažnost: 50
Delovni čas: 8 ur
Hitrost dovajanja kompresorja: 10 m3/min
Primer izračuna poleti:
Temperatura: 25 °C
Max. Vlaga pri 0 °C: 23 g/m3
Relativna vlažnost: 70
Delovni čas: 8 ur
Hitrost dovajanja kompresorja: 10 m3/min
Pri višjih temperaturah in ustrezni vlažnosti v omrežje stisnjenega zraka vstopa večkrat več vode, kar obremenjuje sestavne dele v nadaljnjem toku in lahko povzroči drago vzdrževanje ali zaustavitev proizvodnje.
Na zmogljivost kompresorja pomembno vplivajo tudi lokacija in pogoji dovoda. Proizvajalci pogosto navedejo zmogljivost v standardnih pogojih v skladu s standardom ISO 1217. To ustreza naslednjim vstopnim pogojem:
Temperatura = 20 °C, tlak = 1 bar(a), relativna vlažnost = 0 %.
Da bi zagotovili zadostno zmogljivost kompresorja tudi v najbolj neugodnih vstopnih pogojih, je treba upoštevati najvišjo temperaturo, najnižji zračni tlak in najvišjo vlažnost na lokaciji. Vpliv vlage v naslednjem izračunu zaradi preprostosti ni upoštevan.
Splošna plinska enačba pravi, da je produkt p*V/T konstanten v vseh pogojih.
Primerjava prostornine dovoda, potrebne za proizvodnjo 100 m3/min (ISO 1217) na različnih lokacijah namestitve
Vgradnja kompresorja na morski gladini v primerjavi z vgradnjo na nadmorski višini 1000 m
Pogoji sesanja na ravni morja | Pogoji sesanja na nadmorski višini 1000 m | Pogoji praznjenja ISO 1217 | |
Temperatura: | 20 °C = 293 K | 20 °C = 293 K | 20 °C = 293 K |
Zračni tlak: | 1013,25 mbar(a) | 891 mbar(a) | 1000 mbar(a) |
Prostornina dovoda: | 98,69 m3/min | 112 m3/min | 100 m3/min |
Primerjava pogojev dovoda za napravo na morski gladini s temperaturo dovoda 20 °C v primerjavi s povišano temperaturo dovoda 45 °C.
Pogoji sesanja na ravni morja | Pogoji sesanja na višini 1000 m nadmorske višine | Pogoji na izhodu ISO 1217 | |
Temperatura: | 20 °C = 293 K | 20 °C = 293 K | 20 °C = 293 K |
Zračni tlak: | 1013,25 mbar(a) | 891 mbar(a) | 1000 mbar(a) |
Prostornina dovoda: | 98,69 m3/min | 112 m3/min | 100 m3/min |